Pomen samostalnika

Samostalnik je del govora, ki označuje predmet in odgovarja na vprašanja кто? (= kdo?) , что? (= kaj?) :

Ta pomen je izražen s pomočjo neodvisnih kategorij spola, števila, sklona, živosti in neživosti.

Glede na pomen samostalnike delimo na lastna in občna imena.

Samostalniki so lahko moškega, ženskega in srednjega spola, obliko spreminjajo po sklonu (šest sklonskih oblik) in številu (ednina in množina).

Začetna oblika samostalnika je imenovalnik (nominativ) ednine:

Samostalniki imajo v stavku najpogosteje vlogo osebka in predmeta.

Lastna imena

Lastna imena so imena posameznih oseb ali predmetov. K lastnim imenom prištevamo:

Občna imena

Občna imena samostalnikov so splošno poimenovanje vseh istovrstnih predmetov, pojavov, dejstev ali stanj:

Živi in neživi samostalniki

Živi samostalniki poimenujejo ljudi in živali ter odgovarjajo na vprašanje кто? (= kdo?) :

Neživi samostalniki označujejo nežive predmete in predmete iz rastlinske sveta ter odgovorajajo na vprašanje что? (= kaj?) :

Spol samostalnika

Vsi samostalniki (brez množinskih samostalnikov: но́жницы (= škarje) , брю́ки (= hlače) itd.) so enega spola: moškega, ženskegaali srednjega.

V ruščini obstajajo trije spoli samostalnika: ženski, moški in srednji. V večini primerov lahko spol samostalnika določimo po končnici.

Samostalniki moškega spola se končujejo:

Samostalniki ženskega spola se končujejo:

Samostalniki srednjega spola se končujejo:

Nekateri samostalniki s končnico -а/-я so moškega spola, če označujejo osebe moškega spola, ali ženskega spola, če označujejo osebe ženskega spola. To so samostalniki skupnega spola:

Število samostalnika

Samostalnike uporabljamo v ednini ali v množini.

Ednino uporabimo, ko govorimo o enem predmetu:

Množino uporabimo, ko imamo v mislih nekaj predmetov:

Nekatere samostalnike uporabljamo ali samo v ednini (singularita tantum) ali samo v množini (pluralia tantum).

Samostalniki, ki imajo samo edninsko obliko so:

Samostalniki, ki imajo samo množinsko obliko:

Skloni samostalnika

Ruščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik. Sklon določajo vprašalnice.

Imenovalnik v stavku vedno uporabljamo brez predloga:

Ostale sklone imenujemo odvisni skloni in jih uporabljamo s predlogi:

ali brez predlogov:

z izjemo mestnika, ki ga vedno uporabljamo s predlogi:

Sklonske vprašalnice кто? (= kdo?) , кого? (= koga?) , кому? (= komu?) in druge se nanašajo na žive samostalnike:

Vprašalnice что? (= kaj?) , чего? (= česa?) , чему? (= čemu?) in druge pa na nežive samostalnike:

Sklanjanje samostalnika

Sklanjanje samostalnikov je pregibanje besede po sklonu. V ruščini poznamo tri sklanjatve samostalnikov.

Prva sklanjatev

V prvo sklanjatev sodijo samostalniki ženskega spola, ki imajo v imenovalniku ednine končnico -а/-я:

Prav tako sem sodijo samostalniki moškega spola z istimi končnicami, ki označujejo osebe:

Druga sklanjatev

V drugo sklanjatev sodijo samostalniki moškega spola z ničto končnico:

in tudi s končnicami na -о, -е:

in srednjega spola, ki imajo v imenovalnkiku ednine končnice -о, -е:

Tretja sklanjatev

V tretjo sklanjatev sodijo samostalniki ženskega spola, ki imajo v imenovalniku ednine ničto končnico:

Posebno sklanjatev imata samostalnika мать (= mati) и дочь (= hči) . V vseh sklonih, razen v imenovalniku in tožilniku ednine, imata pripono -ер-:

Samostalniki različnih sklanjatvenih vzorcev

Deset samostalnikov srednjega spola na -мя:

in samostalnik moškega spola путь (= pot) , ki ima v rodilniku, dajalniku in mestniku ednine končnice samostalnikov 3. sklanjatve -и:

v tožilniku pa dobi končnice samostalnikov 2. sklanjatve -ем/-ём:

Sklanjanje samostalnikov srednjega spola na -мя

Samostalnikom na -мя v rodilniku, dajalniku, orodniku in mestniku ednine ter v vseh sklonih v množini dodajamo pripono -ен-/-ён-:

Korenoma besed družina in streme v rodilniku množine dodamo pripono -ян-:

Sklanjanje samostalnika путь (= pot)

Samostalniki, ki jih ne sklanjamo

Samostalnike, ki imajo v vseh sklonih enako obliko, imenujemo nesklonljivi samostalniki.

Med njimi so tako občna imena:

kot tudi lastna imena:

Nesklonljivi samostalniki so: