V sodobni ruski abecedi je 33 črk (10 samoglasnikov, 21 soglasnikov in 2 znaka):

• Аа арбуз lubenica
• Бб банан banana
• Вв волк volk
• Гг гусь gos
• Дд дом hiša
• Ее енот rakun
• Ёё ёж jež
• Жж жук hrošč
• Зз заяц zajec
• Ии игла igla
• Йй йогурт jogurt
• Кк кот maček
• Лл лук čebula
• Мм мышь miš
• Нн ножницы škarje
• Оо облако oblak
• Пп помидор paradižnik
• Рр робот robot
• Сс стул stol
• Тт топор sekira
• Уу утка raca
• Фф фонарь ulična svetilka
• Хх хомяк hrček
• Цц цыплёнок piščanec
• Чч часы ura
• Шш шар krogla
• Щщ щётка ščetka
• Ъъ объявление oglas
• Ыы рыба riba
• Ьь соль sol
• Ээ экскаватор bager
• Юю юбка krilo
• Яя яблоко jabolko

Besede so sestavljene iz zlogov. Zlogi so sestavljeni iz črk, ki označujejo samoglasnike in soglasnike. V enozložnih besedah naglašeni samostalniki zvenijo tako, kot v abecedi.

Naglas je izločanje/izpostavljanje zvoka ali cele besede z večjo glasovno jakostjo. V šolskih učbenikih in slovarji je v dvozložnih in večzložnih besedah naglas označen s posebnim znamenjem nad samoglasnikom. V enozložnih besedah naglas ni označen.

Zlog, ki je pod naglasom, imenujemo naglašeni. Izgovorjamo ga bolj intenzivno, kot ostale zloge. Zloge, ki stojijo za naglašenim zlogom, izgovarjamo oslabljeno in kratko, zato zvoka [а] in [о] zvenita neizrazito kot kratki [а].

V ruščini ima naglas več vlog. Ena od njih je razlikovanje pomena, kar pomeni, da naglas besedi določa pomen.

V ruskem jeziku srečamo besede, ki jih enako zapišemo, a drugače izgovarjamo (najpogosteje zaradi različne intonacije). Imenujemo jih enakopisnice:

Nekatere črke v ruščini izgovarjamo drugače, kot jih pišemo. To je povezano s fonetičnimi zakoni. Spreminjanje zvokov v nenaglašenem položaju imenujemo redukcija.

V poudarjenih zlogih črki а и о označujeta zvoka [а] и [о]:

Črki а и о v nenaglašenih zlogih pred naglašenim in na začetku besede brez naglasa, označujeta zvok, ki je podoben kratkemu zvoku [а]:

V zlogih, ki sledijo naglašenemu zlogu, črki а и о označujeta zvok, ki zveni nejasno, kot zelo kratek zvok [а]:

Na začetku besed v naglašenem položaju samosoglasnik О izgovarjao kot zvok [а]:

V ruščini razlikujemo zveneče (s prisotnostjo tona) in nezveneče (samo s šumom) soglasnike. Med njimi jih 12 sestavlja zveneče/nezveneče pare:

Parne zveneče soglasnike na koncu besede izgovarjamo kot njihove nezveneče pare:

Parni zveneči soglasniki, ki stojijo v sredini besede pred nezvenečimi soglasniki, izgubijo svojo zvenečosti in jih izgovarjamo kot njihove nezveneče pare:

Parni nezveneči soglasniki, ki se nahajajo v sredini besede pred zvenečimi soglasniki, pridobijo na zvenečnosti in jih izgovarjamo kot njihove zveneče pare:

Predlog в pred besedo, ki se začne z nezvenečim nezvočnikom, izgovarjamo kot [ф]:

Predlog с pred besedo, ki se začne na zveneči nezvočnik (razen в), izgovarjamo kot з:

Končnice povratnih glagolov ться ali тся izgovarjamo kot [ца]:

Končnice –ого / -его kazalnih zaimkov in pridevnikov beremo kot [ова] / [аво] / [ава] - [ева]:

Črke е, ё, ю, я so jotirane, saj pri njihovem izgovoru slišimo 2 zvoka v povezavi z [й]:

Vendar pa imajo v besedah po soglasnikih, če so naglašene, svoj osnovni zven:

V nenaglašenem položaju v prvem zlogu pred naglasom črki е in я zvenita podobno kot и [и^э].

Črke е, ё, ю, я, črka и, in črka ь (mehki znak), ki ne označuje glasu, ampak samo označuje mehko izgovorjavo, kažejo, da soglasnike pred njimi izgovarjamo mehko. Naprimer:

Črke е, ё, ю, я lahko v besedi stojijo v naslednjih položajih:

1. za soglasniki;
2. na začetku besede (naglašena in nenaglašena);
3. za samoglasniki (naglašena in nenaglašena):
4. za mehkim (ь) in trdim (ъ)znakom

Na začetku besede, za samoglasniki in za trdim(ъ) ter mehkim soglasnikom (ь) črke е, ё, ю, я v naglašenem položaju zvenita na dva načina, ki sta podobna ačetnim zvokom nekaterih angleških besed:

Na začetku besede v nenaglašenem položaju črki е in я zvenika podobno kot zveze й и и [йи^э].

Za trdim (ъ) in mehkim znakom (ь) imata črki е, ё, ю, я dv glasova. Mehki znak se vedno nahaja na sredini besede in nikoli po predponi. Prav tako pa ga lahko pišemo pred и in jo v tem primeru beremo kot [йи] ali [yi]:

Delilen ъ pišemo samo po predponah, ki se končujejo na soglasnik pred korenom, ki se začne na е, ё, ю, я. Sem uvrščamo besede s двух-, трёх-, четырёх-, сверх-, меж-:

Črka ё je vedno naglašena.

Črka Ж - [ж] / [zh], [g], [j], [ʒ] zveni podobno kot glas na koncu angleške besede garage ['gærɑ:ʒ].

Za črko ж, ш, ц pišemo črko и, izgovarjamo pa jo trdo:

Ruski glas [и] je podoben angleškemu [i:] v besedi cheese [tʃiːz]. Da izgovorimo glas [и], moramo jeziik premakniti naprej in se s konico jezika dotakniti spodnjih zob. Če se pri izgovoru malo nasmehnemo, ga lažje izgovorimo. Soglasnik pred и izgovarjamo mehko.

Črka Й, й označuje glas, ki je blizu izgovorjavi na začetku angleške besede York [jɔːk] ali yoghurt [ˈjoʊɡr̩t]. Ta črka v ruščini vedno stoji na sredini po samoglasniku ali na koncu besede ( мой (= moj) , май (= maj) , майка (= majica) . V izposojenkah pa stoji ali na začetku ali na sredini besede ( йод (= jod) , йогурт (= jogurt) , майор (= major) ).

Beseda вот (= tukaj) v ruščini običajno stoji na začetku stavka in pomeni "tukaj se nahaja, tukaj vidite". Besedo вот (= tukaj) vedno izgovarjamo s/z вот.

Zaimek он (= on ) in veznik но (= ampak) vedno izgovorimo z [о], tudi če niso naglašeni.

Črka ы označuje zvok [ы]. Nikoli je ne pišemo na začetku besede.

Pri izgovjavi tega zvok moramo ves jezik nazaj in napeti zadnji del jezika. Konica jezika se ne dotika spodnjih zob kot pri izgovorjavi zvoka [и], ampak je pomaknjena nazaj. Pri izgovorjavi zvoka [ы] so usta bolj priprta, pri tem pa se ne nasmehnemo. Najbolj preprosta vaja za učenje pravilne izgovorjave je, da med zobmi po dolžini stisnemo svinčnik. Vzemi svinčnik in poskušaj izgovarjati [и]. Sedaj pa se potrudi izgovoriti isti zvok, brez da se z jezikom dotakneš svinčnika. Tako dobiš [ы]. Si si zapomnil/-a? Ponovi brez svinčnika. Soglasnike, ki stojijo pred samoglasnikom ы vedno izgovarjamo trdo.

Črka ц - [ц] / [ts] / [tz] zveni podobno kot zvok na začetku anleške besede tsunami [tsu:'na:mi].

Za črkami ц, ж, ш vedno pišemo и, z izjemo nekaterih črk, kjer za črko ц pišemo ы:

Črka ч zveni kot [tʃ], ki je podoben zvoku na začetku besede cheese [tʃi:z] ali imena Charley [tʃa:li].

Črka ч vedno zveni mehko. Tradicionalno za ч vedno pišemo а in у, ne pa я in ю (z izjemo nekaj besed).

Zveza ч s soglasnikom proizvede različne glasove:

Zvok, ki ga označuje črka щ, izgovarjamo kot dolgi mehki ш [ш’:] / [ʃ’:] / [shсh].

Črka щ, tako kot črka ч, vedno zveni mehko. Za njima vedno pišemo а in у, ne pa я in ю (z izjemo nekaterih besed).

Črko э najpogosteje pišemo na začetku izposojenih in nekaterih ruskih besed: это (= to ) , эта (= ta ) , этот (= ta ) , Эмма (= Ema) .

Kazalni zaimki это (= to ) , эта (= ta ) , этот (= ta ) , та (= neki) , тот (= tisti) , то (= nekdo) itd. uporabljamo za izpostavljanje določenega predmeta, lastnosti, količine ipd. v skupini istovrstnih. S kazanjem na predmet, rečemo: «Это …» . Ti zaimki lahko izražajo tudi dodatne informacije o predmetu, npr. njegov spol in število: эта – ž. sp., этот – m. sp., это – sr. sp., эти – mn. itd.

V ruščini srečamo besede, ki se v zapisu in izgovorjavi enake, a imajo drugačen pomen. Imenujemo jih enakozvočnice:

V ruščini srečamo tudi homonime. To so besede, ki v nekaterih slovničnih oblikah enako zvenijo, a najpogosteje pripadajo različnim besednim vrstam:

Ruščina pozna pet osnovnih tipov intonacijskih konstrukcij (IK): IK-1, IK-2, IK-3, IK-4, IK-5.

V vseh tipih IK lahko določimo tri položaje: naglasni, prednaglasni in ponaglasni položaj.

V naglasnem položaju je en zlog, ki je središče naglasa. Na tem zlogu prihaja do značilne spremembe tona. Prednaglasni in ponaglasni položaj sta po obsegu različna in lahko tudi nista prisotna.

IK-1 je značilna za povedne povedi v nevtralnih spročilih. Za njo je značilno zniževanje tona na naglasnem položaju, ki je lahko hitro ali pa ne. Prednaglasni del izgovorimo v običajnem srednjem tonu, ponaglasni del pa nižje od srednjega in ga na zadnjih zlogih še znižujemo. Središče IK-1 je vedno na besedi, ki predaja sogovocu neznano informacijo.

Naprimer, poved Таня пишет письмо. (= Tanja piše pismo. ) lahko preberemo različno:

ИК-2 je značilna za vprašalne povedi z vprašalnico ( кто (= kdo) , что (= kaj) , где (= kje) , куда (= kam) , откуда (= odkod) , почему (= zakaj) , зачем (= čemu) itd.). Središče intonacije je običajno na vprašalnici ali na besedi, ki pojasnjuje, po čem sprašujemo. Prednaglasni del tega tipa izgovorimo s srednjim tonom ali z neizrazitim povišanjem glasu. Naglasni del izgovorimo z neizrazitim povišanjem tona in z manjšim povečanjem naglasa. V ponaglasnem položaju ton znižamo, kot v IK-1.

Naprimer, poved Кому ты пишешь? (= Komu pišeš?) Lahko preberemo tako:

ИК-3 je značilna za vprašalne povedi brez vprašalnice. Naglasni del izgovorimo z višjim tonom, kot prednaglasni del, in ga povišujemo. V ponaglasnem delu pa ton znižamo pod srednjo raven. Zviševanje tona tu ni sprejemljivo. V vprašalnih povedih brez vprašalnice središče IK vedno označuje to, po čemer sprašujemo.

Naprimer, poved Таня пишет письмо? (= Tanja piše pismo?) Lahko preberemo:

IK-4 je značilna za delne/nepopolne vprašalne stavke z veznikom а ({ 2}). Prednaglasni del ИЕ izgovorjamo s srednjo jakostjo, včasih z rahlim znižanjem, še posebej pred naglašenim delom (središčem IK). Če naglašeni del stoji na koncu, se ton prične z njižje točke in se postopno povišuje. Če je v IK-4 tudi ponaglasni del, potem naglašeni del izgovorimo z znižanim tonom, ponaglasni del pa z enakomerno povišanjem tona. Naglašeni in končni nenaglašeni samoglasnik sta lahko razvlečena.

Naprimer:

Naprimer:

ИК-5 je značilna za stavke z zaimki. Prednaglasni del IK-5 izgovorimo s srednjim tonom. Ta dej je ponavadi kratek, ker se naglas nahaja na zaimku. Na naglašenem delu se ton poviša, kot pri IK-2, Ton, višji od srednjega, se nadaljuje na ponaglasnem delu in se na zadnji besedi zniža na raven, nižjo od srednje. Hitrost govora IK-5 je lahko počasnejša.

Naprimer: