K vsebini

Prislov

Prislov je besedna vrsta, ki označuje lastnost dejanja, predmeta ali druge lastnosti.

  • Ве́чером мы пойдё́м в теа́тр. (= Zvečer bomo šli v gledališče. )

Prislov lahko označuje glagol in opredeljuje как (= kako?) , где (= kje?) , когда́ (= kdaj?) , заче́м (= zakaj?) , куда́ (= kam?) , с како́й це́лью (= s kakšnim namenom?) , по како́й причи́не (= zaradi česa? ) , в како́й ме́ре (= v kakšni meri?) se dejanje dogaja:

  • Он живёт (как?) ве́село. (= On živi (kako?) veselo. )
  • (Где?) Везде́ бы́ло мно́го цвето́в. (= (Kje?) Povsod je bilo veliko rož. )
  • Он э́то сде́лал мне (с како́й це́лью?) назло́. (= To mi je naredil (s kakšnim namenom?), da mi kljubuje.)
  • Мы (когда́?) сего́дня верну́лись из о́тпуска. (= (Kdaj?) Danes smo se vrnili z dopusta. )

Prislov lahko označuje tudi okoliščine deležnikov in deležij kot posebnih glagolskih oblik, samostalnikov, pridevnikov in drugih prislovov:

  • Учи́тесь (как?) хорошо́, живи́те (как?) дру́жно. (= Učite se (kako?) dobro, živite (kako?) družno. )
  • Э́тот студе́нт (в како́й ме́ре?) о́чень стара́тельный. (= Ta študent je (v kakšni meri?) zelo marljiv. )
  • Она́ рабо́тает (как?) весьма́ охо́тно. (= Dela (kako?) zelo precej zavzeto.)
  • Здесь происхо́дит движе́ние (куда́?) вперё́д. (= Tukaj se premikamo (kam?) naprej. )
  • Он (когда́?) всегда́ приве́тлив. (= Vedno (kdaj?) je prijazen.)

Prislov se ne spreminja, tj. ga ne sklanjamo in ne spregamo. V stavku običajno izraža okoliščine.

Prislovi, ki se nanašajo na glagol in glagolske oblike, lahko označujejo način dejanja, vzrok, namen, mero in stopnjo.

Prislovi, ki se nanašajo na pridevnik ali drug prislov, lahko označujejo mero in stopnjo značilnosti.

Vrste prislovov

Po pomenu prislove delimo na naslednje skupine:

Pomen prislovov Vprašanja, na katera odgovarjajo Primeri prislovov
1. Načinovni prislovi Как? (= Kako?) , Каки́м о́бразом? (= Na kakšen način?) бы́стро (= hitro?) , хорошо́ (= dobro) , ме́дленно (= počasi) , по-но́вому (= na novo) , по-дру́жески (= po domače) , по-ру́сски (= po rusko) , внима́тельно (= pozorno) , вдруг (= nenadoma) , на́бело (= na čisto (npr. prepisati)) , так (= tako) , е́ле-е́ле (= komaj) , ника́к (= nikakor)
2. Časovni prislovi Когда́? (= Kdaj?) , С каки́х пор? (= Od kdaj?) , До каки́х пор? (= Do kdaj?) , Как до́лго? (= Kako dolgo?) сего́дня (= danes) , за́втра (= jutri) , вчера́ (= včeraj) , у́тром (= zjutraj) , днём (= podnevi) , ве́чером (= zvečer) , но́чью (= ponoči) , сейча́с (= sedaj) , ра́но (= zgodaj) , тогда́ (= takrat) , тепе́рь (= sedaj) , накану́не (= na predvečer)
3. Krajevni prislovi Где? (= Kje?) , Куда́? (= Kam?) , Отку́да? (= Odkod?) здесь (= tukaj) , там (= tam) , вблизи́ (= blizu) , вдали́ (= daleč) , сюда́ (= sem) , туда́ (= tja) , отту́да (= odtod) , везде́ (= povsod) , напра́во (= desno) , нале́во (= levo) , и́здали (= od daleč) , вниз (= navzdol) , вверх (= navzgor) , нигде́ (= nikjer) , никуда́ (= nikamor)
4. Vzročni prislovi Почему́? (= Zakaj?) , Отчего́? (= Od česa?) , По како́й причи́не? (= Zaradi česa?) oттого́ (= od tega) , потому́ (= zato) , сгоряча́ (= naglo) , понево́ле (= neizogibno) , со́слепу (= na slepo) , спросо́нья (= v polsnu)
5. Prislovi namena Заче́м? (= Čemu?) , С како́й це́лью? (= S kakšnim namenom?) , Для чего́? (= Za kaj?) назло́ (= navkljub) , наро́чно (= namerno) , не́зачем (= ni potrebe) , специа́льно (= posebno) , напереко́р (= navkljub) , в шу́тку (= za šalo) , умы́шленно (= namerno) , неумы́шленно (= nenamerno) , неча́янно (= po nesreči)
6. Prislovni količine in mere Ско́лько? (= Koliko?) , Во ско́лько (= Kdaj? Ob kateri uri?) , Наско́лько? (= kolikor) , С како́й сте́пени? (= V kakšni meri?) , В како́й ме́ре? (= V kakšni meri?) о́чень (= zelo) , мно́го (= veliko) , весьма́ (= zelo) , совсе́м (= popolnoma) , попола́м (= na pol) , два́жды (= dvakrat) , три́жды (= trikrat) , вдвоём (= v dvoje) , втроём (= v troje) , сли́шком (= preveč) , вполне́ (= popolnoma) , дово́льно (= dovolj) , соверше́нно (= popolnoma)

Stopnjevanje prislovov

Prislovi, ki jih tvorimo s pomočjo kakovostnih pridevnikov, imajo osnovo in primerno stopnjo.

Tvorjenje primernika

Nesestavljen primernik
Osnovna oblika prislova Način tvorbe Primer
Pridevniki Pripona
о́стро (= ostro) -ее- остре́е (= ostreje)
бы́стро (= hitro) -ей- быстре́й (= hitreje)
интере́сно (= zanimivo) -ей- интере́сней (= bolj zanimivo)
су́хо (= suho) -ше- су́ше (= bolj suho)
далеко́ (= daleč) -ше- да́льше (= daleč)
бли́зко (= blizu) -же- бли́же (= blizu)

Nekateri prislovi imajo, tako kot pridevniki, nadomestno obilko primernika, ki jo tvorimo od druge osnove:

  • хорошо́ (= dobro) лу́чше (= boljše)
  • пло́хо (= slabo) ху́же (= slabše)

Tvorjenje presežnika

Presežnik prislovov je praviloma sestavljen iz besedne zveze primernika in zaimka всех (= vseh) ali всего́ (= vsega) :

Sestavljen primernik

Primernik + zaimek всех (= vseh) (za žive predmete) ali всего́ (= vsega) (za nežive predmete)

остре́е (= ostreje) остре́е всex (= najostrejše)
быстре́й (= hitreje) быстре́й всего́ (= nahitrejše)
интере́сней (= bolj zanimivo) интере́сней всего́ (= nabolj zanimivo)
су́ше (= bolj suho) су́ше всего́ (= najbolj suh)
да́льше (= daleč) да́льше всex (= najhitreje)

Povedkovo določilo (besede stanja)

Posebno skupino predstavljajo predikativni prislovi, ki označujejo stanje in imajo vlogo povedka (predikata) v neosebnih stavkih. To so lahko:

  • stanje živih bitij ( ве́село (= veselo) , гру́стно (= žalostno) , смешно́ (= smešno) , оби́дно (= žaljivo) , сты́дно (= sramotno) ):
    • Без вас мне ску́чно, – я зева́ю; при вас мне гру́стно, – я терплю́... (Пушкин) (= Brez vas je dolgočasno in zeham, poleg vas je žalostno in trpim ... (Puškin))
  • stanje v naravi ali okoliščine ( хо́лодно (= mrzlo) , ве́трено (= vetrovno) , жа́рко (= vroče) , чи́сто (= čisto) , ую́тно (= udobno) , просто́рно (= prostorno) ):
    • На дворе́ ещё хо́лодно, но со́лнце све́тит уже́ по-весе́ннему. (Горький) (= Zunaj je še mrzlo, a sonce že pomladansko sije. (Gorki)

Nekateri prislovi (lastno predikativni) lahko nastopajo samo v vlogi povedka. To so prislovi мо́жно (= mogoče) , ну́жно (= nujno) , необходи́мо (= obvezno) , нельзя́ (= prepovedano) , жаль (= žal) , пора́ (= čas je) , не́когда (= ni kdaj) , бо́язно (= strašno) , со́вестно (= mučno) , сты́дно (= plašno) in drugi:

  • В э́то невозмо́жно пове́рить. (= Tega ni mogoče verjeti. )

Невозмо́жно пове́рить je sestavljen glagolski povedek. Невозмо́жно je predikativni prislov.

Glavni in zaimkovni prislovi

Prislove delimo na glavne in zaimkovne. Glavni prislovi opredeljujejo okoliščine dejanja, zaimkovni pa jih samo samo nakazujejo.

Zaimkovne prislove delimo na nekaj skupin, ki so podobne skupinam zaimkov glede na njihov pomen.

Prislov Na kaj nakazujejo Primeri
Kazalni Nakazujejo na določeno mesto, čas, vzrok itd.
Kazalne zaimke pogosto uporabljamo za povezovanje povedi v besedilu.
здесь (= tukaj) , тут (= tukaj) , там (= tam) , туда́ (= tja) , отту́да (= od tam) , тогда́ (= takrat) , зате́м (= zatem) , поэ́тому (= zatorej) , так (= tako)
Vprašalni Uporabljamo jih v vprašalnih povedih. где? (= kje?) , когда́? (= kdaj?) , куда́? (= kam?) , отку́да? (= odkod?) , почему́? (= zakaj?) , заче́м? (= čemu?) , как? (= kako?)
Oziralni Po obliki sovpadajo z vprašalnimi zaimovnimi prislovi, imajo vlogo vezniških besed in služijo povezovanju enot v podredno zloženih povedih. где (= kje) , когда́ (= kdaj) , куда́ (= kam) , отку́да (= odkod) , почему́ (= zakaj) , заче́м (= čemu) , как (= kako)
Nedoločni Nakazujejo na neznano ali ne najbolj znano mesto, čas, vzrok itd. Tvorimo jih s pomočjo vprašalnih zaimkovnih prislovov, pripon -то, -либо, -нибудь in predpon кое- in redkeje не-. где́-то (= nekje) , когда́-то (= enkrat) , ка́к-то (= nekako) , где́-нибудь (= kjer koli) , где́-либо (= kjer koli) , кое-где́ (= nekje) , кое-ка́к (= nekako) , не́когда (= ni kdaj)
Nikalni Tvorimo jih iz vprašalnih zaimkovnih prislovov s pomočjo pripone ни- in не-.
Не- je vedno naglašen, zlog ни- pa je vedno nenaglašen.
никогда́ (= nikoli) , нигде́ (= nikjer) , никуда́ (= nikamor) , не́где (= ni kje) , не́зачем (= ni potrebe)
Na vrh